Višji računi za elektriko? Zakaj novi obračun omrežnine spreminja način obračuna stroškov

Račun za elektriko, kalkulator in evrski bankovci - vpliv omrežnine 2026 na stroške električne energije

Čeprav je novi sistem obračuna omrežnine v veljavi že od 1. oktobra 2024, tema še vedno sproža številna vprašanja med gospodinjstvi in podjetji. Ker opažamo veliko nejasnosti glede vpliva sprememb na mesečne račune za elektriko, smo se odločili podrobneje predstaviti, kako novi obračun deluje v praksi in kateri dejavniki vplivajo na končni strošek.

Deloma uporabniki opažajo višje račune za elektriko, pri čemer razlog ni vedno zgolj cena električne energije. Na končni znesek vpliva več dejavnikov, med drugim gibanje cen na energetskih trgih, regulirani stroški ter nov način obračuna omrežnine. Prav spremembe pri obračunu omrežnine so za marsikoga prinesle največ novosti, zato želimo v nadaljevanju na razumljiv način pojasniti, kaj se je spremenilo, zakaj do teh sprememb prihaja in kako lahko vplivajo na vaše stroške električne energije.

Iz česa je sestavljena omrežnina?

Omrežnina na položnici ni ena postavka – sestavljena je iz dveh delov.

Del omrežnine Kako se zaračuna
Omrežnina za moč Zaračuna se vsak mesec glede na dogovorjeno obračunsko moč (kW), ne glede na to, koliko elektrike dejansko porabiš
Omrežnina za energijo Ta del je odvisen od tega, koliko kWh dejansko porabiš in kdaj (v katerem časovnem bloku)

Da razumemo, kako se omrežnina za moč izračuna, je koristno poznati razliko med dvema pojmoma, ki ju pogosto zamenjujemo:

Pojem Razlaga
Priključna moč Tehnična zgornja meja priključka – določi se enkrat ob priključitvi na omrežje in jo fizično omejuje varovalka (npr. 3×20A ≈ 14 kW). Te vrednosti v normalnih razmerah ne moreš preseči.
Dogovorjena obračunska moč Vrednost znotraj te meje, po kateri se vsak mesec obračuna omrežnina za moč. Prej (do oktobra 2024): določena pavšalno glede na velikost varovalk – npr. 3×25A = 10 kW, ne glede na dejansko porabo

Po novem (od oktobra 2024): določi jo elektrooperater na podlagi dejanskih izmerjenih konic iz preteklega leta – torej glede na to, koliko moči dejansko porabiš v 15-minutnih intervalih.

Preprosto povedano: priključna moč določa največjo zmogljivost vašega priključka, dogovorjena obračunska moč pa predstavlja vrednost, na podlagi katere se obračunava del omrežnine za moč. Čeprav sta pojma povezana, ne pomenita iste stvari (podrobneje v nadaljevanju).

Kaj se je z novim sistemom dejansko spremenilo?

V prejšnjem sistemu je bil obračun omrežnine za večino uporabnikov razmeroma enostaven in predvidljiv. Del stroška je bil vezan na porabo energije po časovnih tarifah, medtem ko je bil strošek moči v veliki meri določen statično, glede na priključno moč oziroma nazivno velikost varovalk.

Takšen pristop je pomenil, da dejanske kratkotrajne konice porabe praviloma niso imele neposrednega vpliva na obračun.

Z novim sistemom pa se obračun bistveno bolj približa dejanski obremenitvi elektroenergetskega omrežja. Poleg količine porabljene energije se upošteva tudi čas uporabe ter dosežena moč v posameznih obdobjih.

Pomembno: cena omrežnine je v večji meri odvisna od moči kot od količine porabljene energije – to je ključni razlog, zakaj imata dva odjemalca z enako letno porabo lahko povsem različna računa.

Ključna razlika: merjena moč in čas uporabe

Ena ključnih novosti je merjenje porabe v 15-minutnih intervalih, pri čemer sistem zazna najvišje dosežene obremenitve. S tem načinom obračuna se strošek bolj neposredno povezuje z dejansko uporabo omrežja.

Pomembno pa je razumeti, da posamezen kratek vrh porabe običajno ni odločilen. Večji vpliv imajo ponavljajoči se vzorci ter preseganje dogovorjene obračunske moči.

Kaj je dogovorjena obračunska moč?
Dogovorjena obračunska moč je vnaprej določena vrednost moči za vsako merilno mesto, ki jo na podlagi preteklih navad odjema določi elektrooperater. Velja za gospodinjstva in male poslovne odjemalce (priključna moč do 43 kW). Svojo dogovorjeno moč si lahko ogledate in po potrebi prilagodite na portalu mojelektro.si ali neposredno pri elektrooperaterju Če te vrednosti ne spremenite, vam presežna moč ne bo zaračunana – kar pomeni, da posamezen kratek vrh (npr. sočasni zagon pralnega stroja, pečice in bojlerja) sam po sebi ne prinese kazni. Na računu boste morebitno preseganje videli zgolj informativno.

Kako se obračun razlikuje glede na moč priključka?

Novi sistem omrežnine velja za vse odjemalce, a med njimi obstaja ena ključna razlika: zaščita pred presežno močjo. Meja je priključna moč 43 kW.

Gospodinjstva in mali poslovni odjemalci (do 43 kW):

Lastnost Opis
Dogovorjena moč Določi jo elektrooperater na podlagi petih najvišjih konic preteklega referenčnega leta – enkrat letno
Presežna moč Trajna oprostitev (od 24. 4. 2025): če dogovorjene moči ne spremenite sami, se presežna moč ne zaračuna
Na računu Morebitno preseganje je prikazano zgolj informativno
Model 50–70–90 Velja – blok 1 je v sezoni 2025/26 znižan za 50 %
Priporočilo Dogovorjene moči ne spreminjajte, razen če ste prepričani, da boste konice dejansko obvladovali

Veliki poslovni odjemalci (nad 43 kW):

Lastnost Opis
Dogovorjena moč Določi jo elektrooperater – možna sprememba kadarkoli prek mojelektro.si
Presežna moč Zaračunava se od samega začetka (od oktobra 2024) — ni oprostitve
Faktor utežitve presežne moči 2024–2025: 0,9 | 2026–2027: 1,05 | od 2028: 1,2 (Vir: URO forum – vprašanja obračunska moč)
Model 50–70–90 Velja – blok 1 je v sezoni 2025/26 prav tako znižan za 50 %
Priporočilo Redno spremljanje konic na mojelektro.si, prilagajanje zagonov in procesov v cenejše časovne bloke

Za velike poslovne odjemalce je sistem zahtevnejši kot za gospodinjstva. Presežna moč se zaračunava od samega začetka in oprostitve ni, faktor zaračunavanja pa se postopno viša. Zato je za ta segment še posebej pomembno redno spremljanje doseženih konic in premišljeno razporejanje procesov v cenejše časovne bloke.

Skupno vsem odjemalcem ostaja: obračun temelji na 15-minutnih intervalih, dogovorjena moč se enkrat letno posodobi na podlagi petih najvišjih izmerjenih konic preteklega referenčnega leta, sistem pa zajema 5 časovnih blokov z dvema sezonama.

Kako delujejo časovni bloki

Novi sistem omrežnine uvaja dve sezoni in pet časovnih blokov, ki odražajo obremenjenost omrežja v različnih delih dneva in leta. Višja sezona traja od novembra do februarja, nižja pa od marca do oktobra. Najdražji je blok 1 (nastopi le v višji sezoni, v urah največje obremenitve), najcenejši blok 5 (nastopi le v nižji sezoni).

Spodnja tabela prikazuje splošno logiko – v vsakem dnevu lahko nastopijo do trije različni časovni bloki:

Obdobje dneva Obremenitev omrežja Vpliv na strošek
Jutro in večer (višja sezona) visoka višji (blok 1–2)
Sredina dneva srednja srednji (blok 3)
Noč in nižja sezona nizka nižji (blok 4–5)

Opomba: Gre za poenostavljen prikaz. Dejanski časovni bloki so določeni v uradnih cenikih in se razlikujejo glede na sezono, dan v tednu in uro. Podroben razpored je objavljen na sodo.si.

Za uporabnika to pomeni predvsem, da čas uporabe vpliva na strošek, vendar natančno spremljanje posameznih blokov v vsakdanji praksi običajno ni potrebno. Pomembnejše je razumevanje splošnega vzorca porabe.

Zakaj ista poraba ne pomeni več istega računa

Danes lahko dva uporabnika z enako letno porabo električne energije plačata različen znesek. Razlika izhaja iz dveh dejavnikov: kdaj se elektrika porablja in s kakšno močjo.

Če je poraba enakomerno razporejena skozi dan, je obremenitev omrežja manjša. Če pa se večja poraba pojavlja v krajših časovnih obdobjih,še posebej v urah, ko je omrežje bolj obremenjeno, to vpliva na višino stroška.

Na višino stroškov vpliva tudi letni čas, saj so obremenitve omrežja v zimskem obdobju praviloma večje kot v toplejšem delu leta.

Kaj to pomeni v praksi?

Pri podjetjih se razlike pogosto pokažejo ob sočasnem delovanju večjih porabnikov ali ob zagonih proizvodnih procesov. Takrat lahko pride do višjih obremenitev, ki vplivajo na obračunsko moč.

Podobno velja za gospodinjstva, predvsem v zimskem času. Večerna uporaba ogrevanja, kuhinjskih naprav in drugih večjih porabnikov (npr. toplotna črpalka, polnilnik za električno vozilo) lahko povzroči višje konice, ki se ponavljajo. To pa je tisto, kar dejansko vpliva na mesečni račun.

Kaj si velja zapomniti?

Možnosti vpliva obstajajo, vendar so omejene. Smiselno je spremljati lastno porabo in razumeti, kdaj prihaja do večjih obremenitev, ter po potrebi prilagoditi uporabo tam, kjer je to mogoče.

Uporabniki lahko svojo porabo in dosežene konice spremljajo na portalu mojelektro.si, kjer so na voljo tudi podrobni 15-minutni podatki.

Na podlagi teh podatkov je mogoče oceniti, ali je obstoječa dogovorjena obračunska moč ustrezna. V določenih primerih jo je mogoče tudi prilagoditi pri distribucijskem operaterju, pri čemer je smiselno odločitev sprejeti na podlagi dejanske rabe in ne le posameznih izstopajočih konic.

Hkrati pa je pomembno poudariti, da omrežnina ostaja reguliran del sistema, zato vseh stroškov ni mogoče popolnoma optimizirati.

Dogovorjena moč: gospodinjstva in mali poslovni odjemalci
Od 24. aprila 2025 velja trajna oprostitev zaračunavanja presežne moči za vse odjemalce s priključno močjo do 43 kW (gospodinjstva in mali poslovni odjemalci). To pomeni: kdor dogovorjene obračunske moči, ki jo je določil elektrooperater, ne spreminja, mu presežna moč ne bo zaračunana – ne le začasno, temveč trajno. Na mesečnem računu bo morebitno preseganje prikazano zgolj informativno. Pozor: ta zaščita velja samo, dokler dogovorjene moči ne spremenite sami. Ob spremembi se presežna moč začne zaračunavati. Vir: Agencija za energijo (URO), forum – vprašanja omrežnina

Postopno uvajanje bloka 1- model 50–70–90
Agencija za energijo je septembra 2025 sprejela dopolnitev metodologije, ki postopno uvaja polno tarifno postavko za najdražji časovni blok 1 (višja sezona, ure največje obremenitve): • Sezona 2025/26 (november 2025 – februar 2026): blok 1 znižan za 50 % • Sezona 2026/27: blok 1 znižan za 30 % • Sezona 2027/28: blok 1 znižan za 10 % Ukrep velja za vse odjemalce – tako gospodinjske kot poslovne. Povprečni gospodinjski odjemalec bo v sezoni 2025/26 plačal dobrih 8 evrov manj omrežnine na mesec v primerjavi z nespremenjenim sistemom. Vir: Agencija za energijo (URO), Svet agencije – dopolnitve metodologije, september 2025

Pomemben del slike: cena električne energije

Poleg omrežnine pomembno vlogo še vedno igra tudi dobavna cena električne energije, ki je odvisna od tržnih razmer in se med ponudniki razlikuje.

Pri razumevanju celotnega stroška je zato smiselno ločeno obravnavati oba dela računa.

Ključno sporočilo

Omrežnina danes ni več zgolj fiksni strošek, temveč vse bolj odraža dejanski način uporabe električne energije. Razlike med uporabniki so zato večje kot v preteklosti, ne toliko zaradi količine porabe, temveč zaradi njene časovne razporeditve in dosežene moči.

Kako naprej?

V praksi to pomeni predvsem večjo potrebo po razumevanju lastnega profila porabe. Za podjetja to pomeni boljši vpogled v obremenitve in procese, za gospodinjstva pa predvsem bolj premišljeno uporabo večjih porabnikov.

Če želite boljši pregled nad svojimi stroški ali preveriti ustreznost dobavnega modela, je smiselno pristopiti celovito, z razumevanjem tako omrežninskega kot dobavnega dela.

Cilj pri tem ni le znižanje stroškov, temveč predvsem večja preglednost in dolgoročna stabilnost.

Ne pozabimo: del računa lahko še vedno aktivno optimizirate

Omrežnina je reguliran del računa, ki ga določajo sistemska pravila in ceniki, zato je vpliv uporabnikov na ta del stroška omejen.

Drugače pa je pri ceni električne energije. Ta del računa je tržno oblikovan, kar pomeni, da imajo podjetja in gospodinjstva možnost izbire ter prilagoditve glede na svoj način porabe.

V času, ko omrežnina postopno pridobiva večji delež v skupnem strošku, postaja še pomembneje, da je dobavni del cene premišljeno urejen in usklajen z dejanskim profilom porabe.

Prav tu lahko uporabniki naredijo pomembno razliko.

Če želite preveriti, ali je vaš trenutni model dobave še vedno ustrezen, ali bolje razumeti, kako optimizirati stroške, se lahko obrnete na nas.

Pri best connect podjetjem in gospodinjstvom pomagamo analizirati obstoječe pogoje dobave, preveriti konkurenčnost cen, izbrati primeren model zakupa ter dolgoročno znižati in stabilizirati stroške energije.

Naš cilj ni le nižja cena, temveč predvsem večja predvidljivost in boljše upravljanje energetskih stroškov.

Viri